Veliko je takšnih psov, ki nisijo ‘hlače v hiši’, vsi se na njih ozirajo, vsi živijo po njihovih pravilih. Sami pa nagonsko vedo, da niso sposobni vladati vašemu gospodinjstvu in tega tudi ne želijo. V kolikor pa niste vi tisti, ki določate pravila in omejitve, pes nima druge izbire, kot da kontrolo poskuša prevzeti sam.
Hišna pravila so odvisna samo od vas samih, vi ste tisti, ki določate ali pes sme na posteljo, na kavč, ali sme kopati jame po dvorišču, ali sme prosijačiti za hrano, kadar vi jeste.
So pa določena vedenja psa, za katera priporočam, da jih preprečite oz. korigirate. Z privolitvijo v njih (kadar v situaciji ne reagirate) lahko ti vzpodbujajo rituale dominance nad vami. Psu ne smete dovoliti skakanja po vas, kadar stopite skozi vrata ( prav tako ne na nobeno drugo osebo). Nobenega cviljenja, javkanja ali lajanja kadar zapustite stanovanje. Nobene posesivnosti nad igračami, stvarmi in ljudmi. Nobenega ščipanja ali grizenja. Nobene agresije do drugih ljudi, psov ali drugih živali. Nobenega neprestanega lajanja.
Nekatera vedenja, ki bi jih mogoče želeli blokirati, nastanejo instinktivno. Zato morate biti svojemu psu vodja, ne samo njegov lastnik. Vodja ima kontrolo nad instinkti in nagoni psa. Lastnik ima kontrolo samo nad nagoni in pozornostjo. Vzemimo primer, da se s svojim psom igrate lovljenja in prinašanja žoge. On obožuje to igro. To je nagon psa, nagon pasme v njem. Kontrolirate vedenje psa, vendar z žogo. Njegova motivacija igranja z vami je žoga, ki jo imate. Potem pes izgubi interes nad žogo, njegova motivacija postane sosedova mačka in požene se za njo. Lahko zdaj nadzorujete njegovo vedenje? Ga lahko ustavite? Ali pa na sprehodih, ga lahko kontrolirate kadar zagleda drugega psa, veverico ali kaj zavoha? Mu lahko preusmerite pozornost z žogo? Takšna vedenje lahko kontrolirate samo z vodstvom nad njim. Kadar nimate kontrole nad njegovimi instinkti, niste zmožni predvideti ali nadzorovati kaj pes sme in kaj ne.
Včasih je potrebno blokirati njihova instinktivna vedenja, da ne eskalirajo. Povzpenjanje drug na drugega je za njih instinkitvo vedenje, ki ga je včasih potrebno blokirati, saj bi preveč intenzivna dejavnost lahko prerasla v pretep. Vedenja, ki jih je prav tako potrebno blokirati so kreganje za hrano ali igračo ali iz katerega koli drugega razloga, velikim psom lovljenje manjših, močnejšim psom premoč nad šibkejšimi ali nestabilnimi.
Kadar blokiramo neko instinktivno vedenje, ga moramo nadomestiti z drugo dejavnostjo, za preusmeritev energije.
Če svojemu psu ne omogočite dejavnosti za sproščanje njegove energije in treniranje njegovega uma, boste imeli veliko več težav pri njegovem (ne)upoštevanju reda, pravil in omejitev, ki ste jih določili.